V novembrskih dneh, bi mojo dnevno rutino lahko z eno besedo opisali pričakovanje. Mogoče zato, ker se dnevi preveč hitro krajšajo in bi zlahka preskočila par tednov, ali pa preprosto zato, ker vse okoli mene začne kričati, da se približujejo decembrski prazniki. Ti so zame nek mejnik, pa ne samo zaradi vsega dogajanja, ampak tudi zato, ker naznanjajo daljšanje dneva in novo ero. V luči tega zaupanja, zato v teh dneh, kar nekako upam na božični čudež in držim pesti, da bodo prazniki taki, kot bi morali biti. Ne pa, da jih bomo pričakali zaprti v svojih domovih z loncem kuhanega vina, ki ga ne bomo smeli deliti z nikomur. Lonec kuhanega vina, cimet, klinčki, pomaranče, čokolada zavita v zlat papir – vse to so arome, ki me navdušujejo v prazničnem času. Vsekakor pa so še slajše, če jih delimo ?